Poleg holističnega pristopa k zdravljenju je ena glavnih značilnosti TKM dialektična metoda zdravljenja. Dialektika je vezana na štiri klinične metode, ki se uporabljajo glede na različne pojavne oblike bolezni, to so analiza, sinteza, posplošitev in ocena, ki določajo različne habitate določenega obolenja. Klinična teorija predpostavlja zdravstveno prakso, zato rezultati dialektične metode neposredno določajo način zdravljenja.
Dialektika ni zgolj preprosto prepoznavanje simptomov, ampak je kompleksen sistem zaznavanja organizma, pri katerem se v procesu nastajanja bolezni kažejo različne faze večjih simptomov hkrati. Glede na vzroke in oblike patoloških sprememb bolezen analiziramo s pomočjo dialektične metode, saj je le-ta v primerjavi z neposrednim prepoznavanjem simptomov bolj poglobljena, celostna in pravilneje odseva bistvo bolezni. Prepoznavanje bolezni v TKM izhaja najprej iz ocenjevanja celotnega stanja. Simptome kot so prehlad, vročica, mrzlica, glavobol itn. lahko prepoznamo kot nekatere zunanje pokazatelje bolezni, vendar te niso enaki dejanskim patogenim faktorjem in organskim reakcijam. Omenjeni simptomi se pogosto povezujejo z dvema različnima diagnozama hladnega ali vročega prehlada. Šele ko jasno opredelimo razliko med tema dvema različnima diagnozama, lahko apliciramo metodo zdravljenja, ki ustreza določeni bolezni in v našem primeru odpravlja hlad ali vročico. Če povzamemo, na področju dialektične metode ne izhajamo neposredno iz tega kar je očitno, torej pri glavobolu ne zdravimo samo glave in če nas boli noga ne zdravimo samo noge, ampak se poslužujemo t.i. alopatije, načina zdravljenja s sredstvi, ki delujejo nasprotno od bolezenskih znakov, pri čemer ne ločujemo primarnega in sekundarnega predela zdravljenja, in ne apliciramo postopno, ampak celostno zdravljenje.
Dialektično zdravljenje je osnovi princip klinične diagnoze bolezni. V procesu diagnosticiranja lahko opazimo različno razmerje med boleznijo in simptomi, pri čemer lahko ena bolezen vsebuje različne simptome. Pri kliničnem zdravljenju se lahko vedno zanašamo na principe dialektične metode, pri čemer podobne bolezni zdravimo na zelo različne načine, ki jih opredeljuje čas nastanka bolezni, predel obolenja, celostno telesno stanje pacienta in različne faze napredovanja bolezni. V primeru prehlada v različnih letnih časih apliciramo drugačno zdravljenje. Prehlad v poletnem času je posledica pregrevanja telesa, zato v primeru uporabe herbalnih zdravil apliciramo aromatične sestavine, ki zmanjšujejo posledice pregrevanja. Pri prehladu, ki se pojavi v zimskem času, pa apliciramo zdravila, ki spodbujajo potenje in ogrevajo telo. Če si pogledamo še en primer, pri zdravljenju otroških ošpic apliciramo različne metode zdravljenja glede na različne faze napredovanja obolenja. Začetna stopnja obolenja, ko se ošpice šele začnejo pojavljati uporabimo sredstva za potenje, da bi se ošpice čim prej v celoti pokazale. V drugi fazi nastopi vročina, zato uporabljamo trpka, hladilna zdravila, ki čistijo vročino v pljučih in znižujejo temperaturo. V zadnji fazi je telo zaradi obolenja oslabljeno, prizadet je pretok yin energije v pljučih in želodcu, zato apliciramo zdravila, ki dodajajo telesu hranilne snovi in pripomorejo k boljšemu okrevanju.
Poleg tovrstnega ločevanja zdravljenja, poznamo tudi združevanje zdravljenja, kar pomeni, da za različne diagnoze uporabljamo iste ali podobne načine zdravljenja. Na primer izstop maternice in izstop rektuma zaradi kronične diareje sta dve povsem različni obolenji, vendar sta obe posledici šibkosti telesa, opazimo simptome pobledelosti kože, izgube apetita, pulz je oslabljen, itn. TKM obe bolezni opredeli z oslabljenim delovanjem življenjske energije, zato obe bolezni zdravi z dodajanjem življenjske energije in spodbujanjem delovanja življenjskih funkcij.
Pri zdravljenju s TKM se ne oziramo samo na notranje procese v človekovem telesu, ampak upoštevamo tudi zunanje okoljske in družbene vplive. Vedno iščemo jedro obolenja, da bi dosegli kar najboljše rezultate.
Dr. Li Furu / prevedla Ida Hiršenfelder
Dialektika ni zgolj preprosto prepoznavanje simptomov, ampak je kompleksen sistem zaznavanja organizma, pri katerem se v procesu nastajanja bolezni kažejo različne faze večjih simptomov hkrati. Glede na vzroke in oblike patoloških sprememb bolezen analiziramo s pomočjo dialektične metode, saj je le-ta v primerjavi z neposrednim prepoznavanjem simptomov bolj poglobljena, celostna in pravilneje odseva bistvo bolezni. Prepoznavanje bolezni v TKM izhaja najprej iz ocenjevanja celotnega stanja. Simptome kot so prehlad, vročica, mrzlica, glavobol itn. lahko prepoznamo kot nekatere zunanje pokazatelje bolezni, vendar te niso enaki dejanskim patogenim faktorjem in organskim reakcijam. Omenjeni simptomi se pogosto povezujejo z dvema različnima diagnozama hladnega ali vročega prehlada. Šele ko jasno opredelimo razliko med tema dvema različnima diagnozama, lahko apliciramo metodo zdravljenja, ki ustreza določeni bolezni in v našem primeru odpravlja hlad ali vročico. Če povzamemo, na področju dialektične metode ne izhajamo neposredno iz tega kar je očitno, torej pri glavobolu ne zdravimo samo glave in če nas boli noga ne zdravimo samo noge, ampak se poslužujemo t.i. alopatije, načina zdravljenja s sredstvi, ki delujejo nasprotno od bolezenskih znakov, pri čemer ne ločujemo primarnega in sekundarnega predela zdravljenja, in ne apliciramo postopno, ampak celostno zdravljenje.
Dialektično zdravljenje je osnovi princip klinične diagnoze bolezni. V procesu diagnosticiranja lahko opazimo različno razmerje med boleznijo in simptomi, pri čemer lahko ena bolezen vsebuje različne simptome. Pri kliničnem zdravljenju se lahko vedno zanašamo na principe dialektične metode, pri čemer podobne bolezni zdravimo na zelo različne načine, ki jih opredeljuje čas nastanka bolezni, predel obolenja, celostno telesno stanje pacienta in različne faze napredovanja bolezni. V primeru prehlada v različnih letnih časih apliciramo drugačno zdravljenje. Prehlad v poletnem času je posledica pregrevanja telesa, zato v primeru uporabe herbalnih zdravil apliciramo aromatične sestavine, ki zmanjšujejo posledice pregrevanja. Pri prehladu, ki se pojavi v zimskem času, pa apliciramo zdravila, ki spodbujajo potenje in ogrevajo telo. Če si pogledamo še en primer, pri zdravljenju otroških ošpic apliciramo različne metode zdravljenja glede na različne faze napredovanja obolenja. Začetna stopnja obolenja, ko se ošpice šele začnejo pojavljati uporabimo sredstva za potenje, da bi se ošpice čim prej v celoti pokazale. V drugi fazi nastopi vročina, zato uporabljamo trpka, hladilna zdravila, ki čistijo vročino v pljučih in znižujejo temperaturo. V zadnji fazi je telo zaradi obolenja oslabljeno, prizadet je pretok yin energije v pljučih in želodcu, zato apliciramo zdravila, ki dodajajo telesu hranilne snovi in pripomorejo k boljšemu okrevanju.
Poleg tovrstnega ločevanja zdravljenja, poznamo tudi združevanje zdravljenja, kar pomeni, da za različne diagnoze uporabljamo iste ali podobne načine zdravljenja. Na primer izstop maternice in izstop rektuma zaradi kronične diareje sta dve povsem različni obolenji, vendar sta obe posledici šibkosti telesa, opazimo simptome pobledelosti kože, izgube apetita, pulz je oslabljen, itn. TKM obe bolezni opredeli z oslabljenim delovanjem življenjske energije, zato obe bolezni zdravi z dodajanjem življenjske energije in spodbujanjem delovanja življenjskih funkcij.
Pri zdravljenju s TKM se ne oziramo samo na notranje procese v človekovem telesu, ampak upoštevamo tudi zunanje okoljske in družbene vplive. Vedno iščemo jedro obolenja, da bi dosegli kar najboljše rezultate.
Dr. Li Furu / prevedla Ida Hiršenfelder
